Ko sem bila 2019 prvič mamica najini Lii Arianni, nisem imela pojma kaj vse otrok od tebe zahteva.
V tistem obdobju sem prebrala ogromno literature in se pozanimala pri pediatrih, bližnjih in v skupnosti mamic v FB skupinah, ko sem bila pred dilemo.
Tudi literatura, ki sem jo prejela pri ginekologu v tisti škatli od Baby Book mi je zelo pomagala, sploh glede dojenja.
Na spletu pa sem se najbolj opirala informacijam iz Bibaleze.si. Tam sem v enem članku prebrala, da se gosta hrana uvaja pri 6. mesecih.
In tega sem se držala pri vseh treh punčkah, tudi če so mi drugi ali pediatrinja svetovali, da lahko že pri štirih ali petih mesecih že začnem uvajati. Zakaj? Ker dojenčkovo črevesje še ni dovolj razvito ali pripravljeno na prebavljanje goste hrane.
Izjemoma pa nekateri starši že pri 4. ali 5. mesecih uvajajo hrano po nasvetu pediatra zaradi kakšnih zdravstvenih razlogov.
Poudarjam, da dojenčki, hranjeni z dojenjem ali AM (adaptiranim mlekom) NE potrebujejo dodatne tekočine do 6. meseca!
Kakšni so pa znaki pri dojenčku, ki kažejo na pripravljenost na gosto hrano?
- * odpiranje ust, ko damo žlico pred usta,
- * poseganje po hrani z roko,
Kako pa sploh začeti z uvajanjem goste hrane?
Literatura in izkušnje omenjajo več načinov uvajanja goste hrane. Lahko uvajaš po priljubljeni BLW metodi (baby lead weaning), torej da začneš direktno z večjimi kosi in jih otrok gloda, grize, žveče. Malo pogooglaj na to temo, če te zanima več. Mene ta metoda ni pritegnila.
Jaz sem pri vseh treh uvajala po svoji zdravi kmečki pameti in preizkušala kaj je mojim trem punčkam odgovarjalo.
Pri prvi punčki sem šla previdno, saj itak prvič mamica in sem se tudi sama veliko takrat učila kako sploh postopati pri tem. Na začetku se hrana samo poizkuša, tako da če začneš s korenčkom, priporočam, da skušah samo en baby korenček in ga spasiraš/pretlačiš z vilico pa ponudiš. Eno živilo uvajamo 3 dni, nato 2 dni pavze in potem drugo živilo spet 3 dni in 2 dni pavze. Ko mine kakih 14 dni, že lahko nekatera živila kombiniraš npr. krompir-brokoli.
No potem sem približno 2 meseca pasirala vso hrano, tudi meso. Sem šla po “pravilih” katero živilo v katerem mesecu uvajati. Sem si tudi sama knjižico in razpredelnico naredila. Potem sem postopoma dala drobcene koščke, to je bilo pri 9. mesecih in spremljala, če je hrano žvekala ali ven pljuvala. Če ven pljuva, potem še ni pripravljen/a na koščke. Je pa tudi možno, da mu/ji pač tista hrana ni všeč. Ko obrača glavo vstran in drži zaprta usta, pomeni da ne želi več jesti.
Bodi pozorna pri koščkih. Lahko se otroku košček zaleti in bruhne. Dojenčkov gag refleks je višji, tak da tudi če mu hrana gre globlje, se aktivira ta refleks in skašljajo ter pljunejo ven. Če pa opaziš, da se muči pri izkašljevanju, ga takoj vzami ven iz stolčka, ga nagni z glavo proti tlom parkrat po hrbtu udari ali pa stisni trebuh. Lahko tudi s prstom zagrabiš košček in ga vzameš ven. V takšnih primerih je pomembno, da te ne zgrabi panika, saj moraš v hipu reagirati in ohraniti mirno kri, da lahko rešiš situacijo. Če otrok bruhne, potem raje prenehajta s hranjenjem, da se mu trebušček umiri.
Prvi najini prvi punčki sem že doživela, da se ji je kakšen košček mesa zataknil in ga je ven izkašljala. Se je tudi že zgodilo, da se ji je košček banane zataknil in je bruhnila. Pri najmlajši pa se je zgodilo, da nisem opazila kaj je požrla in ni pomagalo to, da sem jo nagnila naprej pa stiskala za trebuh. Sem šla s palcem v usta in v grlo, kjer sem začutila žele bonbon in ga ven potegnila. Nič na grobo, da česa ne poškoduješ, sploh če nosiš dolge umetne nohte – tega ne priporočam, naj raje kdo drug to naredi.
Posledica takšnih dogodkov je ponavadi ta, da lahko tisti dan ali nekaj dni zavračajo hrano. Ni mus, se pa lahko zgodi.
Pri drugi najini punčki pa sem probala iti po enakem postopku kot pri prvi, ampak sem hitro ugotovila, da ji to ni odgovarjalo. Prvih teden uvajanja sem ji hrano z vilico pretlačila, potem pa sem kar začela s majhnimi koščki. Je zelo lepo sprejela in uživala v hrani.
Pomembno je, da na začetku uvajanja spodbujamo otroka, da koščke je z roko. To je popolnoma naravno. To, da hrano je z rokami, spoznava in čuti strukturo hrane ter krepi koordinacijo roka-usta. Kasneje to koordinacijo samo nadgradi z držanjem pribora v roki. Z žlico jemo juho, meso jemo z vilico. Žlico in vilico damo tudi otroku v roko, da jo spozna in se igra z njo ter nas posnema. S priborom proba zajeti hrano in si nesti v usta. Na tej fazi razvoja, otroci tudi veliko mečejo po tleh. To se dogaja tudi pri uvajanju hrane. Tako da se pripravite na veliko čiščenja in pa veliko potrpljenja. Imej v mislih, da tvoj otrok v tistem trenutku, ko je najbolj umazani, najbolj uživa in je srečen, zadovoljen otrok.
Pojavijo se tudi obdobja, ko otrok enostavno noče jesti. Kakor pri dojenju, se pojavi dojilna stavka, tako se pri hranjenju pojavi obdobje neješčnosti. Ni hudega, če nekaj dni ne poje toliko kot ponavadi. Pomembno je, da dovolj pije.
Kaj pa potrebuješ pri uvajanju hrane?
Slinčke, kakšno zaščitno pregrinjalo, veliko potrpljenja in po hranjenju tudi čas za čiščenje.
Ko začnemo z uvajanjem hrane, lahko ponudimo tudi dodatno tekočino, kot je voda ali čaj. Pri tem se lahko odločiš ali boš ponudila v flaški ali kozarčku. Iz lastnih izkušenj priporočam, da čimprej začnete s kozarčkom, ker je potem tudi manj težav v vrtcu, kjer samo iz kozarcev pijejo.
Če je pa otrok hranjen po flaški, pa lahko tudi po flaški ponudiš vodo/čaj in potem kasneje uvajata pitje po kozarčku.
Ko se uvaja gosta hrana, se dojenje ali AM ne ukine. To je postopen, dolgotrajen proces, da otrok preide iz mleka na solidno hrano ter doseže starost, kjer več mleka ne potrebuje. Seveda lahko tudi iz svojega mleka ali AM delaš kašice kot npr. keksolino, rizolino, čokolino, mlečni riž.
Na začetku uvajanja hrane je prvih nekaj mesecev še vedno primarno dojenje ali AM, dokler ne osvojita in uvedeta enega polnega obroka, ki lahko nadomesti en obrok dojenja ali AM.
Ko pa uvajamo, pa najprej ponudimo hrano, nato pa dojimo ali damo AM.
Vrstni red uvajanja obrokov:
- Kosilo.
- Večerja.
- Popoldanska malica.
- Dopoldanska malica.
- Zajtrk.
Po 1 letu se uvajajo alergeni kot so jagode, gobe, oreščki in kravje mleko.
Kravje mleko lahko po 9. mesecu že uporabljaš, ampak ga prej z vodo razredči.
Lahko pa namesto kravjega mleka uporabiš svoje mleko, AM ali pa mleko v prahu.
Priporočam, da je za dopoldansko malico sadje, za popoldansko malico pa jogurt, ker sadje napihuje in da nebi otroka v večernem času napenjalo.
Hvala, da si si vzel/a čas za branje tega blog članka.❤️
P.s. ful ti priporočam planer Najino prvo leto, ker imaš od 6. meseca do vključno 12. meseca narejen načrtovalnik uvajanja hrane. Je pregledno narejen, razdelan po dnevih. Samo vpišeš datum začetka in se držiš tega, da 3 dni ponujaš eno živilo pa 2 dni pavze. To priporočam, da delaš vsaj prvi mesec uvajanja, da vidiš če se pojavijo kakšne alergijske reakcije.
