Najina zgodba je bila zame dokaz, da zmorem. Da sem dovolj in sem dosegla pričakovanja do sebe.
Aprila 2021 sem Lio Arianno prenehala dojiti, avgusta pa sem rodila Nelli. Že v porodni sobi sem jo dobesedno z levo roko pristavila, ona je super zagrabila in me nič ni bolelo. Vedela sem, kaj počnem, kako jo moram pristaviti in vse ostalo. Tudi babica je bila presenečena in navdušena nad tem, da nama je takoj steklo brez težav. Pri tem sem jasno videla, kako ravnajo s prvorodkami in drugorodkami. Ker je bil VBAC, sem bila že pripravljena na skrb za svojo novorojenčico in jo že prvo noč imela pri sebi. Ponoči sem jo previjala, preoblačila, če je polivala, vse sem zmogla sama.
Edina težava je bila zlatenica. Zaradi zlatenice so novorojenčki ”leni”, zaspani in se ne želijo dojiti, zato jih je treba spodbuditi. Kako? Tako, da jih zbudimo s previjanjem, žgečkanjem, preoblačenjem. Dejstvo pa je, da več kot se doji in pije mleko, hitreje bo minila zlatenica, saj se ta izloča skozi urin. Če si rodila poleti, je super izkoristiti sonček, saj toplota skozi kožo topi bilirubin, ki povzroča zlatenico.
Nelli je izgubila najmanj svoje teže in celo pridobivala. Moji hormoni pri njej so bili srečni. Težko opišem, pri njej me je bila sama sreča, veselje in ljubezen. In vse to sem prenašala tudi na mojo Lio Arianno in mojega partnerja.
Naval mleka je tudi prišel že v porodnišnici in doma sva samo nadaljevale. Nisem potrebovala nobenega črpanja, nobenega dodajanja. Jaz sem ji bila dovolj in sem ji bila sposobna nuditi vse, kar je potrebovala. Seveda je bilo naporno jo konstantno dojiti in vsakič na pobudo. Ampak sem bila vesela in zadovoljna, da je bila ona zadovoljna. Dojila sem jo vsepovsod, v javnosti mi je bilo popolnoma vseeno za neprimerne poglede. Ko sva se dojili, sva bile v najinem mehurčku, v najinem svetu. Je pa res, da sem bila skoraj ves čas lačna, žejna. Dojenje ti vzame veliko energije in hranil, ki jih moraš ponovno zapolniti, da bosta oba zdrava. Tako, da je treba redno jesti in piti. Mleko je kakovostno, če tudi sama kakovostno ješ.
Res je bila ”nezahteven” dojenček. Kupčke je z lahkoto podirala, tudi če je zrak ostal v njej, je brez težav šel ta zrak ven iz nje. Nobenih krčev, kolik. Od rojstva prespi celo noč, brez zbujanj. Res pa je, da je že v trebuščku ugotovila prstek (sesanje palca). In ta palec je bila njena duda. Tako da je samostojno zaspala, tudi brez dojenja s sesanjem palca in s palcem je uspela prespati noč. Pri Lii Arianni se bila bolj odločna glede tega palca, pri Nelli pa sem popustila po celi črti. Ampak se vse da rešiti in popraviti.
Ni se niti prav jokala. Bila je taki dobrovoljček, da si se ob samem pogledu zaljubil vanjo. ❤️
Menim, da je k tej zgodbi pripomogla ta izkušnja, da sem Lio Arianno dojila do 22.meseca in še je mleko ”ostalo”. Veliko doječih mamic govori, da tudi po 2 letih, če malo stisne, še vedno kaj priteče. Naša telesa so res fenomen. Nelli sem dojila do 16. meseca. Takrat sem bila že noseča z našo tretjo pikico. Nelli ni bila tako navezana na dojenje, tako da sva najino zgodbico srečno in zadovoljno končali.
Ko je bila Nelli stara 7 mesecev+, je zelo rada nagajala med dojenjem. velikokrat me je z dlesnimi stisnila (ugriznila), se igrala tako, da se je med dojenjem odrivala ali pogledala vstran. Z vsakim mesecem so bile nove vragolije. Ko sva začele z uvajanjem hrane, ji je dojenje postalo samo še cartanje. Tudi pri novorojenčkih opaziš kdaj pijejo in kdaj se cartajo. Ko vidiš, čutiš, da z jezičkom naredi nekako trrrr, kot neka vibracija, to je cartanje (duda). Nelli tega pri meni ni pogosto delala, saj je imela svoj prstek za dudo.
V angleščini sem prebrala stavek, ki pravi: Your second born child is your inner child, you never got to be.
Hvala za tvoj čas. ❤️
P.s. vabim te na ogled kompleta Dojenje – ko ljubezen steče od Maje Trupi, ki te bo podprlo na tvoji poti dojenja. ❤️
