Dojenje je vedno bolj vroča tema. Ko sem postala noseča, sem komaj pričela čutiti, kaj je to biti ženska v družbi in pomembnost za človeštvo. S tabo, moja draga bralka, želim deliti svojo izkušnjo, ki sem jo doživela kot mlada 23-letna mamica s prvim dojenčkom.
Med samo nosečnostjo, bolj v zadnjem tromesečju, če opaziš, da ti kaj kaplja iz dojk, ne skrbi. To je normalno. Če si malo stisneš in ti priteče tako rumenkasta tekočina, se gre za kolostrum. Kolostrum je poln hranljivih snovi, ki jih novorojenček nujno potrebuje. Je rumenkaste barve. In to novorojenček pije, dokler se ne prične tvorba mleka. Ko naravno rodiš, se naval mleka pojavi tretji, četrti dan. Če pa rodiš s pomočjo carskega reza, pa kakšen dan, dva kasneje. Pri navalu mleka, ki traja nekaj časa dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem obstaja nevarnost mastitisa. Mastitis je kot neko vnetje, ko se ti mlečna žleza zamaši zaradi preveč mleka in postane dojka rdeča, topla in boleča. Pomagaš si lahko tako, da na prozadeto dojko čim več pristavljaš, da dojenček mleko posesa, med toplim tušem si masiraš od pazduhe proti bradavici in si ročno črpaš, da gre tekočina ven. Pomagajo tudi zeljni listi. V najhujšem primeru dobiš antibiotike. Ko naval mleka mine, dojke niso več napete in trde ampak so mehke. Brez skrbi, še vedno boš imela dovolj mleka za svojega dojenčka. Telo nenehno proizvaja mleko, tako da ga ne bo zmanjkalo.
Med samo nosečnostjo se nisem obremenjevala kako jo bom hranila. Dojenje mi je bilo samoumevno. Ne bomo rabili kupovati formule, ne bo nam to še en dodatni strošek. Uff, kako sem se motila.
Po končanem carskem rezu in po nekaj urah okrevanja je prišel čas za prvo pristavljanje. Babica je prišla v sobo z Lio Arianno in mi pričela dajati napotke kako se namestiti. Morala sem se namestiti na bok in mi jo je položila na roko. S prosto roko sem morala prijeti dojko in mi je novorojenčico nekako ”posunila” na hitro v dojko, da je bila nanjo dobesedno prilepljena. Samo da je malo odprla usta, mi jo je že sunila v dojko. Bradavice so me bolele in pekle. Sam zrak mi je povzročil pekoč občutek. Tako dolgo je vztrajala, da je videla kako ji spodnja čeljust miga.
Izgubila je nekje 10% teže. Pri novorojenčkih je to normalno, da izgubijo maksimalno 10% teže, saj je njihov trebušček tako majceni, da prvih 24 ur ne potrebuje veliko hrane. Pri dojenju se pojavi fenomen. Ko telo ve, da je rodilo in se novorojenček pristavlja, pa tudi če boli, se v dojkah pošiljajo signali, da se mora pričeti tvorba mleka. Več kot boš pristavljala in bo novorojenček sesal, več mleka bo nastajalo.
Moja prva izkušnja z dojenjem v porodnišnici je bila zame grozna. Bila sem pod hudim pritiskom, sama sebe sem obsojala, ker nama dojenje ni in ni steklo. Ob vsakem pristavljanju me je bilo tako strah bolečine, dobivala sem odpor zaradi tega. Vsak poteg je bil boleči. Na bradavicah so se pojavile ranice in sem si morala mazati z lanolinom. Tudi če imaš na bradavicah namazani lanolin, ga ne rabiš spirati, lahko kar dojiš.
Spomnim se večera na oddelku, ko je bil moj partner z mano, mislim da je bila ura nekje 21h. Najina Lia Arianna je jokala, kričala, sploh se ni želela pristaviti. Klicala sem sestro za pomoč. Spomnim se točno kako je izgledala in tega ne bom nikoli pozabila. Je prišla v sobo s tako vzvišenim pogledom in vsa tečna pa reče, da ne znam otroka nahraniti. Jo je vzela in nesla v varstvo, kjer ji je ponudila adaptirano mleko. Ta čas sem se v sobi tako nenadzorovano jokala, solze so samo tekle kot slap. Nisem se mogla ustaviti. Počutila sem se tako nesposobno, da sem kot mama in ženska zguba, da ji ne znam niti osnovne hrane dajati. Čez kakšne pol urce pride sestra z mojo Lio Arianno nazaj v sobo in reče, da ji ni želela sprejeti flaške. Nakar je ugotovila, da je bila polna zraka in z njo kupčke podirala. Meni na pamet ni padlo, da bi moral novorojenčka po vsakem obroku kupčke podirati in da za to obstaja več položajev. Takrat je bilo vidno, da se sestre drugače obnašajo do prvorodk. Komaj sem čakala, da greva domov, vstran iz tega pekla.
Ko sva prišle domov, sem se bolj poglobila v dojenje. V škatli, ki sem jo dobila od ginekologa sem našla majhno brošurico o dojenju. Notri je bilo prav nazorno narisano in opisano, kako pravilno pristaviti dojenčka za dojenje. In sem šla po sliki. Moraš biti pozoren na nekaj dejavnikov preden novorojenčka pristaviš za dojenje, da se izogneš bolečinam in poškodovanim bradavicam. Novorojenčka si namestiš na način, ki ti odgovarja. Lahko ležiš na boku ali sediš. Na netu je veliko več informacij o položajih za dojenje.
Novorojenček mora kot prvo odpreti usta, itak. 😅 Z bradavico ga malce ”požgečkaš” po zgornji in spodnji ustnici, da jih bolj odpre. Jezik mora biti dol, ne sme biti dvignjeni, ker potem nastanejo poškodbe bradavice in bo bolelo. Nos naj bo prosti za dihanje. Lahko si pomagaš tudi tako, da ko držiš dojko v roki, s palcem malce bolj not pritisneš. Nikamor se ti ne mudi. Vzemi si čas, da se naučiš in ugotoviš kaj vama odgovarja. Ko je prisesani, moraš biti pozorna, da te ob sesanju ne boli. Samo dojenje ni boleče. Če občutiš kakšno bolečino, potem ni pravilno pristavljeni. S kazalcem greš ob zunanji strani ustnic vse do dlesni in med dlesni daš prst, da vakuum spusti in ga ponovno pristaviš. Mora zajeti bradavico in del kolobarja. Kolobar je ta temni krog okoli bradavice.
To knjižico dobiš v darilni škatli od BabyBook pri tvojem ginekologu. Če pa je slučajno ne dobiš, pa mi napiši mail na info@mali-piko.si in ti bom poslikala pa poslala na mail. Lahko me tudi kontaktiraš na FB ali IG. Kjer ti je lažje. ❤️
Ko sva prišle domov, se je Lia Arianna konstantno dojila. Na začetku je 15min ena dojka, 15 minut druga dojka, da se vzpodbudi nastanek mleka. Ko dobiš naval mleka pa je en obrok ena dojka. Če je na primer bilo dojenje na levi dojki in po 15 minutah se spet želi dojiti, ga/jo pristaviš na levo dojko. Če pa mine ura, ura in pol pa prestaviš na desno dojko. Mleko v dojki je sestavljeno iz dveh konsistenc. Ko se prične dojiti, najprej spije prednje mleko, ki je bolj tekoče in hitro teče. Ko to prednje mleko spije, pride tisto mastno gosto mleko, ki zahteva nekaj truda pri sesanju. Podobno je kot kosilo, najprej je juha potem pa glavna jed.
Na začetku je zelo naporno, saj je občutek, da cele dneve samo dojiš in previjaš. In dejansko je res. Sploh prvi mesec je zelo naporen, saj se materino mleko v uri in pol prebavi. Materino mleko se lažje prebavlja kot adaptirano mleko. Spomnim se, da sem preživela 3 ure na kavču in menjavala strani na 15 minut. Uh je bilo to naporno. Imejte pa v mislih, da dojenje ni enako hranjenju z adaptiranim mlekom. Dojeni otroci pridobivajo težo malo po malo, v svojem tempu. Adaptirano mleko pa je samo iz glavne jedi, zato tudi dojenčki hranjeni z adaptiranim mlekom pridobijo več teže v primerjavi z dojenimi dojenčki. Dokler dojenček pridobiva na teži je vse v redu, problem je, če izgublja.
Kar je tudi zelo pomembno je to, da po vsakem dojenju, tudi če dojenček drema, se mora podirati kupček (rigati). Dojenčka si položiš na ramo z glavo na stran in rahlo pobožati ali potapkati po hrbtu, da gre zrak ven. Lahko vprašaš medicinsko sestro, da ti pokaže nekaj poz kako z dojenčkom podirati kupčka. Če opaziš, da po hranjenju trdo spi, potem ni potrebe po podiranju kupčka. Sploh ne ponoči. Čez dan priporočam, da čim več, ampak ne za vsako ceno. V primeru, da kupčka ne podre sam od sebe ali s pomočjo, potem je možnost, da bo šel zrak skozi trebušček in bo ritka prdala. Pomembno je, da ga ne mučijo krčki zaradi tega zraka. Krči se lahko tudi zaradi nezrele prebave in lahko traja približno 3 mesece, da se krči umirijo. Krči se opazijo tako, da dojenček joka in nogice krči.
Lia Arianna je imela močne krče in je jokala tudi ponoči, kljub trudom s podiranjem kupčkov. Enostavno sva morala to obdobje pregurati. Žal ni bilo druge. Žal so me pri Lii Arianni prepričali, da moje mleko ni dovolj za njo, ker je počasi pridobivala na teži in sem bila primorana dodajati adaptirano mleko. Tako, da sva jo dojila in hranila po flaški. Imela sva 3x na dan flaško (zajtrk, kosilo in večerjo). Vmes sem si tudi črpala z ročno prsno črpalko in ji kdaj dala svoje mleko po flaški. Sem si pa tudi načrpala iz obeh dojk in za nekaj dni pustila v hladilniku, da se videlo kako je mleko po plasteh sestavljeno. Ko pa sva začela uvajati hrano pa sva to postopoma opustila in prešla samo na dojenje in vodo. Dobra stran tega pa je bila ta, da se je lahko tudi ati vključil v hranjenje in se povezoval z njo. ❤️
Dojenje je res posebna izkušnja za mamico. Ni pa edini vir prehrane za dojenčka. Če iz takšnih in drugačnih razlogov ne moreš ali ne želiš dojiti, si kljub vsemu NAJBOLJŠA MAMICA SVOJEMU OTROKU! Vedno si in vedno boš. Nihče te nima pravice obsojati za nič. Tvoj oziroma vajin otrok, vajin način življenja in tako je popolno. Sem ponosna nate in bodi ponosna nase, saj si izjemna ženska in mamica. ❤️
Hvala, da si si vzela čas za branje tega blog članka. ❤️
P.s. Če si želiš pomoč pri dojenju, če potrebuješ podporo in odgovore na tvoja vprašanja, rešitve tvojim izzivom ti močno priporočam od srčne mamice in doule Maje Trupi izdelek komplet Dojenje – ko ljubezen steče.
Ta komplet vsebuje afirmacijske kartice, ki ti vlivajo moč in zaupanje v samo sebe in v tvoje telo, da vama bo dojenje steklo. Prav tako pa vsebuje knjižico 25 najpogostejših vprašanj in odgovorov glede težav oz. izzivov pri dojenju. Lahko si jih pogledaš tukaj.
